Ricardo Monreal je po predhodnem izražanju zadržkov in dvomov glede volilne reforme, ki jo je predlagala Sheinbaum, spremenil svoje stališče in napovedal polno podporo izvršni pobudi. To pomeni preobrat v njegovem odnosu do predlaganih sprememb.
Volilno sodišče Zvezne sodne oblasti (TEPJF) je razveljavilo odločitev Nacionalnega volilnega inštituta (INE) in več kandidatom za sodne položaje v Mehiki povrnilo zmago na volitvah 2025, kljub temu, da niso dosegli zahtevanega minimalnega povprečja šolskih ocen. Odločitev sodišča se je nanašala na približno 15 zmagovalcev, ki so bili predhodno diskvalificirani. Hkrati pa je TEPJF razveljavilo tudi določene izbire, da bi zagotovilo pariteto med spoloma.
Teksaški republikanci so predlagali nov volilni zemljevid za ameriški predstavniški dom, ki bi lahko pripeljal do petih dodatnih sedežev za republikance v letu 2026, če bo predlog odobren. Guverner Illinoisa JB Pritzker je poskus Teksasa označil za 'goljufanje' in ni izključil možnosti, da bi tudi Illinois spremenil svoje volilne zemljevide, da bi 'uravnotežil' prizadevanja Teksasa.
Emil Bove, nekdanji zasebni odvetnik Donalda Trumpa, je bil potrjen za zveznega sodnika, kar je sprožilo močne proteste demokratov. Senat ZDA je njegovo imenovanje potrdil z minimalno večino enega glasu.
Ricardo Monreal Ávila, predsednik koordinacijskega odbora v poslanski zbornici Mehike, je poudaril, da je izziv morebitne volilne reforme v preoblikovanju modela proporcionalne zastopanosti brez spodkopavanja obstoječih dosežkov. Opozoril je na pomanjkljivosti sedanjega modela, medtem ko je Sheinbaumova predlagana reforma prav tako naletela na zadržke Monreala, saj naj bi preoblikovala model zastopanja manjšin.
Predsednik stranke PKB, Cak Imin, je predlagal neposredne volitve za župane in druge lokalne voditelje. Predsednica parlamenta Puan Maharani je njegov predlog označila za zaenkrat le pobudo. Stranka Nasdem je medtem pozvala k čimprejšnjemu nastopu Gibrana Rakabuming Rake v IKN, medtem ko je Cak Imin to prepustil predsedniku Prabowu.
Najnovejša raziskava je pokazala, da manj kot petina volivcev podpira delovanje demokratskih kongresnikov, njihova podpora pa je padla na rekordno nizko raven. Medtem je Jasmeet Bains, hči indijskih priseljencev, napovedala kandidaturo za kongres v Kaliforniji z namenom, da bi na volitvah leta 2026 izpodrinila sedanjega republikanskega kongresnika.
Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OEBS) Jan Haukaas se je srečal s kopredsedujočima parlamentarnega odbora za celovito volilno reformo, Vasilijem Čarapićem in Nikolo Rakočevićem. Med razpravo o potekajočem procesu volilne reforme sta Čarapić in Rakočević ambasadorju Haukaasu predstavila delo odbora in najnovejše informacije o reformi. Poudarili so, da v skupščini obstaja politična volja in zavezanost, da se proces volilne reforme pripelje do konca. Haukaas je ob tem dejal, da mora biti reformni proces vključujoč, zagotoviti javno razpravo in biti zaključen znatno pred naslednjimi volitvami, v skladu z mednarodnimi obveznostmi.
Britanska laburistična vlada je v četrtek napovedala načrtovano znižanje volilne starosti z 18 na 16 let za prihodnje parlamentarne volitve, s čimer bo 16-letnikom omogočeno oddajanje glasu.
Nedavne zakonodajne reforme v Mehiki, zlasti na področju varnosti, so bile predstavljene kot krepitev pravnega okvira z upoštevanjem načel zakonitosti, sledljivosti, sodnega nadzora in zasebnosti, ne da bi kršile pravice državljanov. Medtem se Sociedad de Autores y Compositores de México (SACM), ključna kulturna institucija, sooča z resnimi obtožbami o korupciji. V svetu zabave pa je 'funa' (javno obsojanje) postala pomemben dejavnik za udeležence resničnostnega šova 'La casa de los famosos'. Sočasno se odvijajo intenzivne razprave o prihajajoči volilni reformi, ki naj bi zagotovila vključujočo demokracijo. V širšem družbenem kontekstu pa se pojavlja razmišljanje o 'dobo nesramnosti' v Mehiki, kar kaže na spremembe v javnem moralnem kompasu.
Analitiki razpravljajo o ključni vlogi nevolivcev pri prihodnjih volitvah, pri čemer se sprašujejo, ali bodo demokrati leta 2028 uspeli motivirati ta del prebivalstva. Opozarjajo, da v letu 2024 mnogi Američani niso slišali dovolj prepričljivih razlogov za udeležbo na volitvah. Na drugi strani je Laburistična stranka v Veliki Britaniji sprejela odločitev o znižanju volilne starosti na 16 let, kar bo dodalo 1,5 milijona novih volivcev. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali je to smiselno brez povečanja politične izobrazbe mladih, saj je trenutno le 18 % najstnikov pripravljenih voliti.
Predsednik parlamenta Črne gore, Andrija Mandić, je izrazil optimizem glede sprejetja zakonskega predloga, ki bi omogočil, da se vse volitve v državi, tako lokalne kot splošne, izvedejo na isti dan leta 2027. Mandić je za TV Prva pojasnil, da bi takšna rešitev podaljšala mandate nekaterim lokalnim skupščinam, medtem ko bi se v Podgorici in Nikšiću mandati celo skrajšali. Medtem predsednik Milatović predlaga uvedbo odprtih list, kar vidi kot nujen demokratični korak za vrnitev politike med državljane.
Kabinet predsednika Črne gore Jakova Milatovića je pripravil obsežen predlog volilne reforme, ki vključuje uvedbo odprtih list, omogočanje sodelovanja neodvisnim kandidatom na volitvah ter zagotavljanje polne spolne enakopravnosti v parlamentu. Milatović je te ključne spremembe predstavil Odboru, s čimer želi posodobiti in demokratizirati volilni sistem v državi.
Združeno kraljestvo je znižalo starostno mejo za glasovanje na 16 let, kar je pomembna sprememba, ki bi lahko na naslednjih splošnih volitvah pripeljala približno 1,5 milijona novih mladih volivcev v demokratični proces.
Predsednik Jakov Milatović je ob obisku Andrijeve poudaril, da mesto potrebuje infrastrukturo in investicije, da bi zadržalo prebivalce, medtem ko je ministrica Sara Mujović ob obisku Vodovoda poudarila, da morajo imeti vsi državljani dostop do vode. Komnenović je vložil pobudo za preiskavo pri državnem tožilstvu v Kotorju zaradi suma nezakonitih dejavnosti v zvezi z nogometno tekmo proti "Alaškertu". Izpostavljen je bil tudi pomen promocije naravnih lepot Črne gore.
Donald Trump je sporočil, da sta CBS in njegova matična družba Paramount dosegla poravnavi v tožbah, ki jih je vložil zaradi domnevne medijske prevare v oddaji '60 Minutes'. Prvotna poravnava je znašala 16 milijonov dolarjev, kasneje pa sta se podjetji strinjali, da bosta predsedniški knjižnici Donalda Trumpa plačali dodatnih 20 milijonov dolarjev, kar skupaj znaša 36 milijonov dolarjev.
Odbor za celovito volilno reformo Skupščine Črne gore je na današnji seji razpravljal o osnutkih zakonov o financiranju političnih subjektov in volilnih kampanj ter o spremembah in dopolnitvah Zakona o izbiri odbornikov in poslancev. Srečanje je bilo načrtovano za 11. uro. Po poročanju portala RTCG so se parlamentarna večina in opozicija načeloma dogovorili, da bodo vse lokalne volitve v državi potekale na isti dan leta 2027. Če bodo politične razmere dopuščale, bi se istočasno z lokalnimi volitvami lahko izvedle tudi parlamentarne volitve.
Odbor za celovito volilno reformo je danes razpravljal o osnutkih zakonov o financiranju političnih subjektov in volilnih kampanj ter o spremembah in dopolnitvah zakona o izbiri svetnikov in poslancev. Seja je bila preložena zaradi nezmožnosti zagotovitve prisotnosti vseh poslancev iz vrst vladajočih in opozicije, kar je posledica predhodno prevzetih obveznosti in intenzivnih parlamentarnih aktivnosti.
Center za demokratično tranzicijo (CDT) je Odbor za celovito volilno reformo pozval k organizaciji javne razprave in pridobitvi mnenj relevantnih mednarodnih institucij glede predlaganih zakonskih rešitev. S tem želijo zagotoviti širšo vključenost in legitimnost procesa volilne reforme.
Civilnodružbena organizacija CDT je pozvala k javni razpravi o reformi volilne zakonodaje, pri čemer se je poudarila nujnost hitrega sprejetja sprememb Zakona o izbiri svetnikov in poslancev. Po letu in pol nedejavnosti je bila sprejeta politična odločitev, da se volilna reforma razdeli na segmente, s poudarkom na organih za izvedbo volitev, ki bi morali biti pripravljeni do konca julija. Medtem je na Japonskem potekala izjemno pomembna politična sprememba, kjer je zmagovalec volitev, kljub koaliciji vladajočih liberalnih demokratov in Komeita, odprl pot Donaldu Trumpu, ki bi lahko postal ključni igralec v državi. Ta situacija je sprožila zaskrbljenost glede morebitnega naraščanja šovinizma, saj Japonska prvič po letu 1945 odkrito koketira s takšno politiko. Vzporedno s tem, organizacija GI 21. maj opozarja na očitno nesposobnost institucij, da se odločno spopadejo s kriminalom in korupcijo, ter kritizira vladno politiko, ki jo označuje za hinavščino in demagogijo namesto učinkovitega boja proti kriminalnim dejanjem.